Wellcome Africa team!!!!!

Za tiste, ki ste upal, da sem zakljucla svojo pisateljsko kariero, je to slaba novica, za vse ostale pa tole: I'M BACK!!!!!!!:) Ne nisem pozabla na vas in ne bom ovinkarla...enostavno se mi ne da pisat. Prav prisilit se morem in sama seb vedno obljubim kej sladkega za nagrado:))). Poleg tega, se pa v tem casu niti ni dogajal nic kej novga oz. posebnega....do zdaj!!!! Ok, to je moja razlaga zakaj ste mogl na ponovni izliv mojih custev in obcutkov cakat tak dolg, zdej pa novosti.

Ko sem se nazadnje javla, je bla nasa rezidenca podobna mestu duhov...prejsnja afriska skupina je poletela proti Johanesburgu (vmes so se za par dni ustavl v Riu de Jeneru...ja ful jim je blo tezk:)), isti vikend so nekateri mel pocitnice in so sli mal naokol...v glavnem, dolgcas!!!!. Ampak tud tuki po dezju  vedno posije sonce (vcasih tudi vmes, zato lahko uzivamo ob mavricah). In zaceli so prihajat novi ljudje...nova (tokrat zadnja) Afriska skupina. Prihajali so loceno in do 15. 9. so se vsi nacrtal na RVA (Richmond Vale Academy...za tiste, ki ste ze pozabl:)). 16 novih ljudi, z razlicnih koncov sveta, z razlicnimi navadami, z razlicnimi zgodbami...skupaj nas je okoli 30, kar pomeni, da mormo (za nase dobro:))) pogruntat nacin kako preziveti skupaj 7 dni na teden, naslednjih 5 mesecev, brez (pre)velikih napetosti. Mislim, da bo s casom postalo zelo zanimivo:)))). Ampak nc bat...o kaksnih posebnih izpadih posameznikov vas bom sproti obvescala...za to si bom vedno vzela cas....OBLJUBIM:))).

Ampak kar bi pa rada tokrat posebi izpostavla, je pa Wellcome party za moje nove sostanovalce. Vse se je odvijal v soboto. Tokrat sma bile s Paulo samo gledalki in nama ni bilo treba sodelovati, ampak se pa ze zdej bojim zabave, ki jo bodo pripravli za najino skupino, ko se zacne nas program. Na do zdej videno se nam ne obeta nic dobrega...razn odlicna vecerja:)))). Ja, velik se vrti okol hrane, ker se ob takih priloznostih ponavadi pripravi kej drugega kot riz in soja in tudi sladica je obicajno na seznamu:)))). Tokrat je bila vecerja odlicna, da o sladici sploh ne govorim, ker smo jih imel pa kr neki...in spet sem sla spat s prepolnim trebuhom:))). Zdej pa program...zacel smo z afrisko pesmijo...najprej smo jo poslusal na youtubu, pol smo jo pa se zapel...ampak bi blo bols, ce bi drug del izpustil, ker smo pa bli taki kot nas stajerski slavcek (D.M.:)))). Nadaljevala je nasa ''mama'' z govorom (mami, to je sam interna fora, tak da prosim ne zacet panicarit...mama je ena sama, vem ja:))). Pol se ja pa zacel...zajebancija do kraja. Vseh 16 je mogl pripravit skupno tocko. Casa so mel par dni, da so se zorganiziral in res jim je ratal...vsi skup so zapel Lazy song (poglejte si na Youtubu, ce ne veste katera pesem je to) in zraven je sodla se koreografija, ki ni bla glih zahtevna, ce sem iskrena:)))...je bla pa zelo zabavna. Sledilo je nekaj iger, kjer smo se delal mal norce iz njih, ampak na prisrcen nacin. Je pa to razlog zakaj me je strah nase dobrodoslice...16 ljudi bo staknal glave skup in niti nocem vedet kaj bo nastal iz tega:))). Na koncu pa spet dva modela z bobni....to je res svetovno....kr mors zravn spilat, al pa plesat in pet. Sem pa neki ugotovila...mislim, da mam manjso tezavo z motoriko al z necim pac...vedno, ko igramo, je vse ok dokler ne zacnem zraven kej pet...ko odprem usta, me roke ne ubogajo vec...cist padem vn iz ritma in zgleda tak kot da sem mal zaostala:)))). Ampak se pa trudim:))).

Sledi pa dejstvo, ki je mal manj zabavno. Moj racunalnik je umrcku:((((. In glede na to, da smo na otoku, in the middle of nowhere, je mal predrag, da si nabavim novga. In tud popravit ga ne bom dala, ker bi me ziher nategnal....je mel en kolega podobno izkusnjo, tak da sem se odlocla, da ne bom reskirala. Se je pa kolegica iz ZDA spomnala neki zelo pametnega. Med bozicnimi prazniki bo sla domov. In ko se bo vrnala, mi bo mogoce prinesla racunalnik, ki ga bo kupila tam, kar zna biti dosti ceneje. Do takrat se bom pa sprijaznala s staro kisto, ki jo imamo na soli...ni panike:).

Ne vem vec kaj se naj napisem, ker mam polno glavo vsega...aja, ne smem pozabit na froce z Danske. Jap, obisk smo dobil. Ponoc so prisli k nam na 'pocitnice'  za 14 dni. To so froci stari 13-17 let, ki so mal problematicni oz. imajo majckene tezave z obnasanjem:). In ce vam zaupam, da je 13 otrok in 8 uciteljev...bi se jih mogla bat????:)))) S Paulo boma vecino casa prezivele z njimi, kar pomeni v dobrem in slabem:)))). Torej, z njimi se morma druzit skoraj cel dan. Ko so na plazi, sma z njimi...ko grejo na vulkan, grema zraven...ko grejo v mesto, sma njihova senca...spoznal bodo tud neki druzin, torej jih boma spoznale tud midve...itak si bodo ogledal tud zaliv kjer so snemal Pirate s Karibov, tak da boma vidle tud to...mel bomo dost aktivnosti za njih, ker jih je treba cimbolj zamotit, da jim ne grejo pizdarije po glavi:). Ampak.....zdej pride pa najboljsi del.....na koncu njihove dogodivscine grejo na tridnevni izlet, torej grema tud midve;)....po nas pride katamaran in odjadral bomo na Union Islands...jap, MORMA it zraven, ker je to najina dolznost:)))). Po slikcah sodec, ki sem jih vidla na netu, nam res ne bo hudga....morje, bela mivka, sonce, odlicna hrana...ok, dovolj za enkrat. Vec vam povem, ko pridemo nazaj. In da vam razlozim zakaj si lahko vse to privoscimo....to ne placa nasa sola, ampak 'oni', saj je to del njihovega programa. Da ne bo kdo mislu, da se gremo neke prostovoljce, pol se pa spilamo frajerje na katamaranih sred karibskega morja. Ti otroci nimajo nobene veze z mojim programom, ampak ker smo ta cas ravno v Action teamu, kjer delamo vse kar je pac potrebno, bomo v tem casu pomagali tudi njihovim uciteljem. Sam tulk, da ne bo pomote, ker vem, da se bo nasu kdo, ki se bo vpiknu v to:))).

To je to iz moje strani...zaenkrat. Tokrat ni nobene fotke. No, no...ne se zdej razburjat pa pritozevat, ker bom jutri objavla blog samo s fotkami in komentarji, saj sem sredi procesa zbiranja slik od ostalih:)). Dodala bom mal vec fotk, da zajamem se tiste stvari, ki ne rabijo glih deset vrstic v mojem blogu, so pa kljub temu vredne omembe:))).

Dragi moji, uzivajte se naprej....js bom sigurno!!!!!!!!!;)

Malo mesano:)

Predn sem zecela to pisat, sem mogla najprej prebrat zadnji del, ker sploh ne vem kje sem ostala. Cist prevec stvari se dogaja, tak da ne uspem sproti pisat. Ampak si pa vcasih kej na hiter zapisem, za vsak slucaj, da ne pozabim kake zanimive zadeve:))). Zdej lahk gremo pa kr po vrsti. Ne, v bistvu bom napisala sam tist, kar se mi je najbolj vtisnal v spomin.

Ne vem tocno kir dan je bil, pa niti ni vazn...ideja je bla odlicna. Po vecerji, ko je ze kr fajn tema, smo se punce odpravle na nocno kopanje. Kak je pa to lepo...na nebu nesteto zvezd, v vodi se svetlika plankton...leps ze skor ne more bit. Mislim, da bo to postala tradicija;).

V soboto pa akcija...v Chatou-ju je bil "Breadfruit festival"...to je festival posvecen sadezu, ki ima okus po krompirju. Itak smo mogl sodelovat, ker je to super priloznost, da se mal bolj povezemo z domacini. Pripravit smo mogl karkoli iz breadfruita. Ker nismo tocn vedl kak pa kej, smo mal po netu pobrskal. Nardil smo cips in pa pito s sirom...fuuuuul dobr.

To bi lahk na festivalu prodajal, ampak itak nismo...vse je blo zastonj. No, to pa ni blo vse kar smo nardil...seveda smo mogle spet neki zaplesat...zdej bi ze pocas lahk zacele kasirat:)))). V glavnem, nastop je spet uspel. Najboljsi del pa se je zacel po uradnem programu, ko smo se lahk mal sprostil, uzival in plesal na nenormalno fajno musko, kar je tu itak normalno:)))). Zvezda vecera so bli pa otroci...najprej so nas neki casa sam opazoval, pol so se nam pa pridruzl in z nami plesal cel vecer. Ne mors vrjet kak ritem imajo in kake gibe uporabljajo...ce se komu da, lahk na netu pogleda kak zgleda ''soca dance'' in pol si predstavljite 6 let stare otroke, ki tak plesejo:))). Ne, nikol ne bom tega znala. Ampak v bistvu smo spet cel vikend preplesal, ker je bil pa nasledn dan se party...beach party. Za to smo zvedl cist slucajno. Ko sma se s Paulo vracale s plaze, so se mim naju peljal policaji...seveda so se ustavl in smo se mal pomenl:))). In so nama povedal, da se zvecer neki dogaja v mestu...pa smo sli pogledat, da slucajno ne bi kej zamudil:))). Pametna odlocitev...spet polno otrok...muska naglas do konca, pescena plaza in spet nesteto zvezd;).

Morm pa omenit se dva pogreba....ja, prav ste slisal...pogreba. Ce bi to zgledal tak kot pr nas, pol jih ne bi omenjala. Na ulici ful folka, vsi plesejo, noben se ne joce...nikjer nobene depresije. In to traja cel dan...ko smo sli zvecer nazaj, so bli se vedno na ulici in zabava je bla na vrhuncu...tud tega bi se lahk navadla...ampak mislim, da pri nas to ni izvedljivo, tak da...

Pa se ena dogodivscina, ki je tud ne bom kr tak pozabla. Predn smo se odpravl na beach party smo sli skakat iz skal, ki so blizu nase plaze...ja, vedno recem kr nasa plaza, ker smo vedno sami tam....luksuz, ja;). No, tam lahk skacemo iz treh razlicnih visin...js sem se odlocla za srednjo...NAPAKA!!!!! Trajal je itak ene pet minut, da sma se z Alice odrinle s skale...pol pa focn:)))). V vodo sem prletela s takim susom, da mi je vodo skoz nos zabil do mozganov. Najprej neki casa nisem nic slisala, ker mi je od pritiska zabil usesa, cez kako urco je blo pa ze vredu:). Ponoc me je sicer se neki bolel, ampak nic hujsga. Mogoc me cez dan ni bolel, ker sem mogla bit ok, da sm lahk sla na beach party:)))) Mogoce...:))).

Naucila sem se tud igrat domine, kar niti ni tak ajnfoh. Na poti do plaze mamo eno malo trgovinco, pred katero vsak dan sedijo domacini in spilajo domine. Ko smo se odpravlal iz plaze, smo se mal ustavl tam, da smo jih pozdravl in ni minil pet minut, ko sma s Paulo ze sedele za mizo in igrale. Spet svetovna muska, super druzba (sicer jih nisem kej velik razumela, ker njihova anglescina ni kej velik podobna anglescini)...torej, odlicno popoldne. Aja, pa zmagala sem tud:))).

In spet je tu ponedeljek...in sem sla...plet...pa ne mislim na vrticek, ki ga je treba mal spedenat...govorim o nasadu ananasov. Treba je spucat cel nasad ananasov...tak da, ko bomo prisl do konca, bomo lahk sli spet od zacetka:))). Pa vse bi se blo vredu, ce ne bi ta k**** mela tak nazobcene liste...tud rokavice do komolcev kej velik ne pomagajo (popraskana sem bla do ramen) in si lahk predstavljate kak je zgledal prvi dan, ko sem mela navadne rokavicke...ampak bom prezivela...nic vec me ne preseneti...nasledji tedn al pa dva bom pac vsako dopoldne plela. Tak da sem vesela vsakega dezevnega dne...pol nam ni treba it ven:))).

Sred tedna pa se je poslovil ze prvi clan nase pisane druscine, Filipe iz Brazilije. Sploh nism vedla, da se bo tak poslovil, ampak blo je res ful lepo. Zvecer smo se zbral na terasi (brez nadrejenih:))) in prisluhnal...mel je ful lep govor....pa full mu je blo hudo...5 mesecev je prezivel s temi ljudmi in res mu velik pomenijo. Tud za nas, prisleke, je mel par lepih besed, tak da si lahk predstavljate kak je to zgledal....vesde sem se jokala...ne morm iz svoje koze:))). In mislim, da se bom se parkrat. V soboto se poslovi cela ekipa, ki gre v Afriko. In to so ljudje, ki so me ful lepo sprejel, ko sem cist sama priletela v njihov ''mali'' svet. Z nekaterimi od njih sem se res ful zastekala in jih bom ful pogresala...pa smo skup sele tri tedne, ampak res cist vsak dan. Itak smo jim pripravl Goodbye party, oni pa nam after:))). Vecer je uspel...

Vceri pa sma mogle s Paulo delat...ja, v nedeljo. V bistvu sma se same tak odlocle, ker sma sle v petek v Kingstown mal v shopping. Uradno mamo nedelje fraj, ampak ker je takrat vse zaprt, je treba it med tednom, tak da zamenjas dneve in je to to. Ampak ni gilh fajn, ko ves da sam ti delas, ostali so pa na plazi al pa se s kajaki vozijo okol:). Je pa res, da ima Kingstown  eno posebno energijo, tak da se splaca vsake tulk reskirat nedeljo...To je pa to, zaenkrat...ok, se en vsakdanji prizor...pogled iz nase pisarne...mavrica...

P.S.: Vec kot enkrat na tedn ne blo slo tole pisanje, ker je v 'prostem casu' res tulk enih stvari, ki jih lahk pocnem, da komi folgam:)))...vsak tedn en blog...to bi pa lahk slo skoz, ja:)))

My first weekend

Zanimiv vikend...v bistvu sem celo sobotno popoldne preplesala, ker smo vadle za Talent show. Najprej sem se mal ustrasla, ko sem slisala besedo ''talent'', ker ocitno je nekdo pozabu na mene, ko so talal taletne. Potem pa se je pojavla ideja o plesu...o afriskem plesu. Plesale bi naj v skupini, tak da sem se mal pomirila, saj je v skupini vse lazje. 'Team spirit' je res ena taka zanimiva zadeva. Ko se ze prepricas, da neki ne mores oz. ne znas, te energija in volja skupine kr prevzameta in vse je videti (in je) ful lazje. Kot sem ze omenla smo se ucile afriski ples oz. vsaj delcek, ker drug del smo si kr mal zmislale:))). Ucila nas je Gugu iz Juzne Afrike (to je drugace nasa trsica prve tri mesece)...ti ljudje imajo res v sebi en poseben ritem...karkoli zaplesejo je neverjetno...vedno vse stima. Ne glede na to, kak se trudim, mi ne rata iz sebe spravit takih gibov....nimam glih afriskih korenin, vem ja:). Kljub vsemu je vse skupaj izpadlo fajn. Nastop je uspel in led je prebit. Poleg nas pa so itak nastopal se drugi...vecinoma so bile glasbene tocke, ena je celo popoldne pekla razlicno pecivo, en je iz nakljucnih besed v petih minutah napisu pesem (vsebine ne vem, ker je bla v spanscini:))), v glavnem ni da ni...zmagala pa je Hyunbin iz Juzne Koreje, ki je pela eno njihovo opero, ampak to tak, da so ti sle kocine pokonc pa ni to glih glasba po mojem okusu. Res si je zasluzla zamago. Nagrada pa so ble neke cokoladice, kar je tuki zelo velik vredn, ker nimamo trgovine glih za prvim vogalom, tak da tud po cokolado ne mors, ko se ti je zalusta:)))). Ja, takle pol zacnes cenit majhne stvari. To sem prvic izkusla, ko mi je sred dneva padu cuker na minimum...kje naj dobim neki sladkega?????? In potem se mi je prikazala Marija...spomnala sem se, da sem na avionu dobila pri kosilu en mini Kit-kat (cokoladica, ce kdo ne ve:))), ki sem ga vrgla v torbico. ZELO PAMETNA POTEZA!!!!! Mislim, da si lahk predstavljate kak je zgledal, ko sem ga nasla. Njamiiiiiiiiiiiii!!!!!!. Tak da, ko boste naslednjic jedl kej sladkega, se spomnite na mene...ce se vam zatakne, nisem js kriva:)))). Nauk te zgodbe: ceni majhne stvari (oz. z mojimi besedami: vedno imej skrite zaloge sladkarij, ker nikoli ne ves kaj te caka).

Nedelja je bila pa itak zakon. To je edini dan, ko smo tud uradno:)) cist fraj. Zajtrk je ponavadi ob 7.00, ob nedeljah pa imamo ob 11.00 kr brunch, tak da se lahk fajn naspimo. Ful mi je zanimiv, da se tu zbujam brez problemov. Ko sem bla zadnji mesec doma in nisem vec delala, sem se komi spravla iz postle do desetih. Tu sem pred sedmo ze cist OK, v nedeljo pa sem se neki cez devet ze kopala. Na plazi sem bla sam kako urco, ker sem bla na vrsti, da pomagam pripravit jedilnico za brunch...ja, tak je, ko skupi zivi skor 30 ljudi...oganizacija in sistem, sta dve zelo pomembni besedi:)). Popoldne pa sm se s tremi puncami odpravla v najblizje mesto oz. vas (Chateaubelair, lahk tud kr Chateau). Hodit bi mogle kake pol urce, ampak we were lucky in smo na poti ustavle en pick up, ki je bil namenjen mim nasega cilja, tak da smo se kr napakirale gor. Zanimiva izkusnja, ampak tu ni to nc posebnega. Res je, da tega ne bi nikol prakticirala, ce bi bla sama, ker nikol ne ves. Tak pa nas je blo vec in vecina itak ve, da smo iz Richmonda (ker smo beli:))), tak da ni neke panike, ce izkoristis prevoz in si prisparas neki korakov. V mestu pa prizor, ki me je spet pogrel...v dobrem smislu, da ne bo pomote. Na pomolu ful folka...eni lovijo ribe, otroci skacejo v vodo, muska do konca...Ko se spomnem na Celje in si predstavljam nedeljsko popoldne, niti ne morem primerjat. Hotle smo it na sladoled pa je bla trgovina zaprta...in ne mine pet minut, ko se mim nas pripelje minivan s sladoledom. To zgleda tak, da se trije tipi vozijo okol z musko, sladoled pa ma tip na zadnjem sedezu kr poleg sebe v mal vecji hladilni torbi (ni to Family frost). Vsaka si je vzela en loncek, ki stane EC$ 1,50, kar je okol 50 centov (US$ 1 je EC$ 2,50). Naslednja postaja pa je bil biljard. Ampak to ni zdej Planet tus, al pa kej takega. V enem nadstropju hise je en sankec pa ena miza za biljard (zelo fajna, morem priznat) pa neki slik Boba Marleya...itak:)). Vmes, ko nism igrala, sem mogla kr neki slikat, ker se kr ne morm nagledat vsega. Sicer pa slik ni nikol prevec. V glavnem, zelo lusno popoldne.

V ponedeljek pa se je zacel uradno moj 'delovni dan', ki zgleda priblino takole: Ob 7.00 zajtrk, 7.45 morning action (vsak pocisti del sole, ki mu ga dolocijo), 8.45 delo na vrtu, z zivalmi ali v sadovnjaku, 11.00 promocija (na internetu promoviramo nove programe, tak da ce kdaj dobite kak mail od mene, ga prosim preberte in posljite naprej...hvala:))), 13.00 kosilo, 14.00 promocija, 17.00 free time, 19.00 vecerja...pol pa se kak ''sestanek'' in je to to. Ni glih ful naporn, je pa skoz neki za pocet. Do zdej sem dvakrat delala na vrtu...ce bo slo tak naprej, niti ne bom rabla fitnesa, ker to pa res ni ajnfoh. Dve uri sem na soncu iz zemlje vlekla staro koruzo in pevel, okopavala, grabla in na koncu posadila semena za nove koruzice...svicnala sem ga tak, kot ze dolg ne, ampak na koncuje je pa ful fajn pogledat na vrticek, ki si ga pomagal pripravit. Pa ce spet omenim razgled na morje...res se splaca.

Najbolj pa so mi vsec cist spontani veceri, kot je bil ponedeljkov. Kako urco pred vecerjo, smo se Keko, Ivy in js usedle pod drevo (itak spet razgled na morje...sej vem, da sm nesramna, ampak ne morem pomagat, kamorkoli pogledam vidim morje:))))) k Elvisu, ki bo moj ucitelj cez tri mesce. Elvis je iz Kameruna in obvlada igranje na afriske bobne. Itak me ni blo treba dvakrat vprasat, ce bi se rada naucila...ze sem sedela z bobnom med nogami. Noro...igranje na bobne, soncni zahod, Elvis pa je na konc se par komadov od Boba Marleya zapel, medtem ko smo igral. Popoln vecer.

Aja.....moja cimra je ze prisla. Jupiiiiiiiii!!!!!! Paula je iz Brazilije. Ful fajna punca. V kaksnem izmed naslednjih blogov bom kej vec povedala o njej in poslala se kako slikco, ker jo morem prvo mal spoznat....ampak kar vem do zdej je super...mislim, da se boma mele prav fajn to leto...Kak se to hecn slisi...eno leto. Ampak mam obcutek, da mi bo cist prehitro minilo...

No title:)))

I'm happy...prezivela sem dva zelo zanimiva dneva. Se se spomnete, ko sem se pritozevala nad cesto in Alfredovo voznjo??? No, Alfed je zakon (ceprav me je nategnu za 25 $, kar sem ugotovila sele cez dva dni, ko sem se mal menla s folkom)...vceraj sem se prvic mela priloznost peljat z minivanom v Kingstown. To je sele dogodivscina. Predstavljajte si, da se sami vozite v rdecem Ferrariju, z odprto streho in ful fajno musko, po avtocesti...in ce vam od tega ostane sam fajna muska, potem si mogoc lahk predstavljate kak je zgledala voznja. V minivanu nas je blo 16, vozl smo se 260 km/h, klimo smo mel, ko so ofnal vse okne, naravnost pa smo se vozl celi dve minuti, ce sestejem vso ravnino v eni uri. Trudla sem se neki slikat, ampak vse kar mi je uspel nardit, je ta zmazek:

Ampak je pa vzdusje fenomenalno...vsak se briga zase, ce koga prevzame muska, poje, groovajo itak vsi...zanimivo... Mesto pa ima dejansko duso...vsepovsod se neki dogaja, folk je vsepovsod...v bistvu je mal kaoticno, ampak ta kaos je tak prijeten. Opazijo te vsi in pozdravijo te skor vsi (just because I'm white...nism si misla, da bom kdaj to rekla:)))). Ja, vem, da ni vse tak super kot zgleda, ampak generalno gledano, je vzdusje ful prijetno...pac, res cist drugacna kultura...and I simply like it, so, bite me;). 

Pa da se vrnem se mal v solo..morm priznat, da se vsak dan boljs pocutim. Ljudje tu so res fajni. Vsak dan se menim s kakim vec in vsak dan se pocutim bolj del ''sekte'':))). Danes sem dejansko zacela delat. Za tiste, ki vam  niti priblizno ni jasn kaj delam...naj na kratko razlozim: v prvih treh mesecih morm ''odsluzit'' stipendijo, ki so mi jo dal (polovico so mi oni placal), to pomeni, da sem del Action teama. Kar pomeni, da med tednom delamo dopoldne v sadovnjaku in v vrtovih, popoldne pa je cas za promocijo. Sobote so mal drugacne, nedelje pa smo fraj...na gospodov dan se pa res ne sika delat:))). V detajle ne bom sla, ker nima smisla...vam bom sproti kako stvar razlozla, ker zdej se sama tocn ne vem kak pa kej:))). V glavnem, sele cez tri mesce zacnem s pripravami na Ekvador, kamor gremo sele februarja. 

Dans sem tud prvic sodelovala pri ''hisnih'' opravilih, kar pomeni, da sem po vecerji pomila posodo. Sej vem, da se slisi smesn, ampak niti ni tak zelo. Pomivala sem posodo za priblizno 30 ljudmi, tak da sem dobila med prsti plavalno kozico. Zdej je ze vredu, ce je slucajno koga zaskrbel :)))). Po vecerji pa se folk ponavadi mal preklada iz ene sedezne na drugo in tud dans je blo tak. To je lahk tud zelo produktivno...danes sem se recimo zmenla, da bom hodla z dvema puncama laufat, ker ze cist predolg traja ta moj lenoritis, kar se miganja tice. Vam naslednjic povem, ce sem kej nardila v tej smeri. Mogoc mi do naslednjega javljanja uspe uporabit se kako fitnes napravo, ampak ne bom prevec optimisticna. Mogoc bom pa sam sedela ob kolesu...razgled je isti:))). We will see...

P.S. Ce ma kdo kak predlog za online promocijo (promovirat mormo programe, ki se zacnejo naslednje leto izvajat na soli), mi ga naj prosim zaupa...pliiiiiiiiiiiz!!!!!!!!!:)

Pa sem sla...

Prva stvar, ki sem jo ugotovila, ko sem se odlocila, da napisem ta blog: od pisanja se ne bi mogla prezivljat, ker mi ne gre glih dobro od rok. Je pa res, da bi rada imela spomine tudi v pisni obliki, ker vsega tudi fotoaparat ne more ujeti. Torej, malo se bom mogla potrudit:).

Zacelo se je takole: long, long time ago when...sej ne, ne bom sla tako dalec v preteklost:). Pa tudi poslavljanje bom raje preskocila, ker mislim, da si lahko vsak predstavlja kako izgleda, ce se osebek, ki ze 26 let zivi pri starsih, za eno leto odpravi malo po svetu. Tudi na letalu ni bilo nobenih posebnosti...vzletela, letela, prezivela. No, pol se je pa res zacelo. Moja mala dogodivscina, ki jo boste lahko spremljali, kadar bom pri volji za pisanje. Kar pomeni: ne pricakujte veliko:).

Prva oziroma vmesna destinacija je bila Barbados. Lahko bi napisala celo stran o tem, kako je lepo, ampak ne bom, ker v tem primeru slikce povedo veliko vec. Torej...

Naj omenim samo eno tetko, ki me je resila pred zivcnim zlomom, ki bi vrjetno sledil, ce ne bi bilo nje. (Zdej pa takle je: ne da se mi vec trudit pisat slovnicno pravilno...ce koga moti, naj po tem stavku neha brat ). Vse se je zacel ze dan prej, ko sem prispela na Barbados in na letaliscu ujagala taksista, ker se mi ni dal iskat avobusne (ce mam kej, mam pa dnar). Bil je itak ful prijazen in celo pot se je hotu neki menit, tak da je vprasu tud kdaj morm bit nasledn dan spet na letaliscu. In valda se vse zmenma, da bom ja mela cim manj skrbi. Nasledn dan me pride iskat ob 12:00, da bom pravcas na letaliscu. Super! Ampak ker mam sam dnar srece pa ne, me je djed itak pozabu pridet iskat (al ka pac je blo; mogoc mu je guma poknala:))). Itak sem bla mal pod stresom, ampak sem se vseen spomnala, da so pred hotelom, ki je bil nasproti mojga guesthousa, prejsn vecer stal taksiji. In sem sla...z dolgim nosom, ker me je tip zelo ocitno nategnu, ampak vseen z dvignjeno glavo, ker sem vedla, da bom nekak to postimala. Na zacetku je sicer kazal, da bo sel cel moj plan v maloro, ker ni blo pred hotelom nobenga taksija. In tuki nastopi tetka Rosi. Od nikoder se je pojavla pred hotelom. Glih se je spravlala v avto, zato sem misla, da vozi taksi, ker je avto bil bele barve, tak ko vsi taksiji na Barbadosu. Ampak ni bila taksistka Rosi, bila je samo Rosi...Razlozla sem ji situcijo in ocitno sem se ji zasmilla, ker je kr zacela odpirat vrata od avta in ze sma se peljale. Ubrala je bliznco, da ja ne bi zamudila letala. Vmes mi je mal razlozla svojo zivljenjsko zgodbo in ze sma ble na letaliscu. Placala sem ji tulk kot bi unmu hepanu, ki me je 'pozabu', ker ji ni blo glih mimogrede pa se ful je bila prijazna. V glavnem zgodbica s srecnim koncem.

Polet do St. Vincenta je bil kr zabavn, ker smo letel z avionom velikosti malo vecjega avtobusa:). Pred mano sta sedela dva geja, ki sta v prostem casu ocitno se drag queen-a...en je mel vrecko nafilano s pirjem, ker je imel not kostmucek, ki ga imajo ponavad zenske na karnevalih, drug je mel pa nohtke daljse kot js v najboljsih casih in urejeni so bli v nulo:)))). Anyway....pristanek je bil uspesen. Ampak tu se moja dogodivscina sele zacenja. Ni je bolj adrenalinske voznje od tiste, ki jo obvlada moj taksist Alfred. Djed res obvlada, ampak upam, da se mi se neki casa ne bo treba peljat v Kingstown (glavno mesto St. Vincenta). Voznja je trajala mal vec kot eno urco, in ce bi vedla kaj me caka, bi vrjetno sla nazaj na letalo pa na Barbados:)))). Slike med voznjo nisem nardila niti ene, ker sem se celo pot sprasevala ZAKAJ???? MI JE RES TREBA TEGA??? Ceste so res nenormalne...ok, asfalt je res, to morem priznat, ampak cesta je siroka za genau dva avta (ce pride bus gre res zlo na tesn), lukn je milijon (in to takih, da se je mogu tip cist ustavit, da nisma nasedla), ovinkov pa ne bom niti omenjala. Pa da ne pozabim na plaz, ki je bil sred ceste pa se Alfredu niti ni zdel tak cudn...ze zle mam knedl v grlu, ko se spomnem, da se bom se mogla kdaj tam peljat. Ampak je bil pa Alfred ful prijazn in me je pripeljal dobesedno do vrat...to pa tud neki steje (in stane :))). Ni ga dnarja, da ga ne bi dala Alfredu, ko me je dostavu na cilj...resno:)!

In tu je...moj novi domek za pol leta...

Ze prvi dan mi je en tip razlozu, da je ze sam St. Vincent in the midle of nowhere, RVA pa se posebi (Richmond vale academy – nasa sola), ker morte vedet, da se cesta tuki konca.

St. Vincent je res zgodba za sebe. Ze kr nasledn dan, sem se z Leeann (punca iz Latvije, ki se more mal z mano ukvarjat) in Lexom (tip, ki dela na soli) peljala v Chatou (najblizja vas) k zobozdravniku, ki baje dela sam ob sredah, ampak glih to sredo ga ni blo....lucky me :/. Ampak predn sma z Leeann to ugotovile, se je Lex ze odpeljal in sma se pes odpravle nazaj proti soli. V bistvu mi je tak tud bolj pasal, ker sem si res lahk vzela cas pa mal opazovala okolico in folk....to je res cist drug svet. Ampak je zanimivo opazovat od blizu, ker dobis mal drugacno sliko. Hodle sma dobre pol ure po cesti, ki je sred nicesar...na poti sma srecale svasta...ob cesti so si otroci umival zobe, mim so se setal kmetje, ki so se odpravlal delat. Mimgrede, tuki obstajata dve vrsti kmetov, tisti ki delajo na plantazah banan in v drgih vrtovih, in tisti drugi, ki 'delajo' mal bolj globok v dzungli in se okol setajo z macetami, da se prebijejo do svjih vrtickov marihuane. Teh sma na poti srecale kr neki, tak da predvidevam, da majo velik dela:)))). Vmes sma se trudle, da bi z drevesa sklatle kak mango, zavile sma do rekice, da sma se mal osvezile, obcudovale naravo...v glavnem, ni nama blo dolgcas. 

Aja, pred kosilom sma se odpravle se na plazo, tak da sem se se mal v morje namocla...res mi ni tezk:)))). Voda je ful cista in ful prijetna, tak da mislim, da bom kr pogosto izkoristla ta luksuz;). Je pa res, da nasledn tedn zacnem delat, tak da se bo tako lezerno zivljenje pocas koncalo. Ampak ni vazn...delala bom tulk kot v Celju, z manjso razliko...moja 'pisarna' je v naravi in s pogledom na morje ;).