Wednesday 17 August 2011

My first weekend

Zanimiv vikend...v bistvu sem celo sobotno popoldne preplesala, ker smo vadle za Talent show. Najprej sem se mal ustrasla, ko sem slisala besedo ''talent'', ker ocitno je nekdo pozabu na mene, ko so talal taletne. Potem pa se je pojavla ideja o plesu...o afriskem plesu. Plesale bi naj v skupini, tak da sem se mal pomirila, saj je v skupini vse lazje. 'Team spirit' je res ena taka zanimiva zadeva. Ko se ze prepricas, da neki ne mores oz. ne znas, te energija in volja skupine kr prevzameta in vse je videti (in je) ful lazje. Kot sem ze omenla smo se ucile afriski ples oz. vsaj delcek, ker drug del smo si kr mal zmislale:))). Ucila nas je Gugu iz Juzne Afrike (to je drugace nasa trsica prve tri mesece)...ti ljudje imajo res v sebi en poseben ritem...karkoli zaplesejo je neverjetno...vedno vse stima. Ne glede na to, kak se trudim, mi ne rata iz sebe spravit takih gibov....nimam glih afriskih korenin, vem ja:). Kljub vsemu je vse skupaj izpadlo fajn. Nastop je uspel in led je prebit. Poleg nas pa so itak nastopal se drugi...vecinoma so bile glasbene tocke, ena je celo popoldne pekla razlicno pecivo, en je iz nakljucnih besed v petih minutah napisu pesem (vsebine ne vem, ker je bla v spanscini:))), v glavnem ni da ni...zmagala pa je Hyunbin iz Juzne Koreje, ki je pela eno njihovo opero, ampak to tak, da so ti sle kocine pokonc pa ni to glih glasba po mojem okusu. Res si je zasluzla zamago. Nagrada pa so ble neke cokoladice, kar je tuki zelo velik vredn, ker nimamo trgovine glih za prvim vogalom, tak da tud po cokolado ne mors, ko se ti je zalusta:)))). Ja, takle pol zacnes cenit majhne stvari. To sem prvic izkusla, ko mi je sred dneva padu cuker na minimum...kje naj dobim neki sladkega?????? In potem se mi je prikazala Marija...spomnala sem se, da sem na avionu dobila pri kosilu en mini Kit-kat (cokoladica, ce kdo ne ve:))), ki sem ga vrgla v torbico. ZELO PAMETNA POTEZA!!!!! Mislim, da si lahk predstavljate kak je zgledal, ko sem ga nasla. Njamiiiiiiiiiiiii!!!!!!. Tak da, ko boste naslednjic jedl kej sladkega, se spomnite na mene...ce se vam zatakne, nisem js kriva:)))). Nauk te zgodbe: ceni majhne stvari (oz. z mojimi besedami: vedno imej skrite zaloge sladkarij, ker nikoli ne ves kaj te caka).




Nedelja je bila pa itak zakon. To je edini dan, ko smo tud uradno:)) cist fraj. Zajtrk je ponavadi ob 7.00, ob nedeljah pa imamo ob 11.00 kr brunch, tak da se lahk fajn naspimo. Ful mi je zanimiv, da se tu zbujam brez problemov. Ko sem bla zadnji mesec doma in nisem vec delala, sem se komi spravla iz postle do desetih. Tu sem pred sedmo ze cist OK, v nedeljo pa sem se neki cez devet ze kopala. Na plazi sem bla sam kako urco, ker sem bla na vrsti, da pomagam pripravit jedilnico za brunch...ja, tak je, ko skupi zivi skor 30 ljudi...oganizacija in sistem, sta dve zelo pomembni besedi:)). Popoldne pa sm se s tremi puncami odpravla v najblizje mesto oz. vas (Chateaubelair, lahk tud kr Chateau). Hodit bi mogle kake pol urce, ampak we were lucky in smo na poti ustavle en pick up, ki je bil namenjen mim nasega cilja, tak da smo se kr napakirale gor. Zanimiva izkusnja, ampak tu ni to nc posebnega. Res je, da tega ne bi nikol prakticirala, ce bi bla sama, ker nikol ne ves. Tak pa nas je blo vec in vecina itak ve, da smo iz Richmonda (ker smo beli:))), tak da ni neke panike, ce izkoristis prevoz in si prisparas neki korakov. V mestu pa prizor, ki me je spet pogrel...v dobrem smislu, da ne bo pomote. Na pomolu ful folka...eni lovijo ribe, otroci skacejo v vodo, muska do konca...Ko se spomnem na Celje in si predstavljam nedeljsko popoldne, niti ne morem primerjat. Hotle smo it na sladoled pa je bla trgovina zaprta...in ne mine pet minut, ko se mim nas pripelje minivan s sladoledom. To zgleda tak, da se trije tipi vozijo okol z musko, sladoled pa ma tip na zadnjem sedezu kr poleg sebe v mal vecji hladilni torbi (ni to Family frost). Vsaka si je vzela en loncek, ki stane EC$ 1,50, kar je okol 50 centov (US$ 1 je EC$ 2,50). Naslednja postaja pa je bil biljard. Ampak to ni zdej Planet tus, al pa kej takega. V enem nadstropju hise je en sankec pa ena miza za biljard (zelo fajna, morem priznat) pa neki slik Boba Marleya...itak:)). Vmes, ko nism igrala, sem mogla kr neki slikat, ker se kr ne morm nagledat vsega. Sicer pa slik ni nikol prevec. V glavnem, zelo lusno popoldne.






V ponedeljek pa se je zacel uradno moj 'delovni dan', ki zgleda priblino takole: Ob 7.00 zajtrk, 7.45 morning action (vsak pocisti del sole, ki mu ga dolocijo), 8.45 delo na vrtu, z zivalmi ali v sadovnjaku, 11.00 promocija (na internetu promoviramo nove programe, tak da ce kdaj dobite kak mail od mene, ga prosim preberte in posljite naprej...hvala:))), 13.00 kosilo, 14.00 promocija, 17.00 free time, 19.00 vecerja...pol pa se kak ''sestanek'' in je to to. Ni glih ful naporn, je pa skoz neki za pocet. Do zdej sem dvakrat delala na vrtu...ce bo slo tak naprej, niti ne bom rabla fitnesa, ker to pa res ni ajnfoh. Dve uri sem na soncu iz zemlje vlekla staro koruzo in pevel, okopavala, grabla in na koncu posadila semena za nove koruzice...svicnala sem ga tak, kot ze dolg ne, ampak na koncuje je pa ful fajn pogledat na vrticek, ki si ga pomagal pripravit. Pa ce spet omenim razgled na morje...res se splaca.

Najbolj pa so mi vsec cist spontani veceri, kot je bil ponedeljkov. Kako urco pred vecerjo, smo se Keko, Ivy in js usedle pod drevo (itak spet razgled na morje...sej vem, da sm nesramna, ampak ne morem pomagat, kamorkoli pogledam vidim morje:))))) k Elvisu, ki bo moj ucitelj cez tri mesce. Elvis je iz Kameruna in obvlada igranje na afriske bobne. Itak me ni blo treba dvakrat vprasat, ce bi se rada naucila...ze sem sedela z bobnom med nogami. Noro...igranje na bobne, soncni zahod, Elvis pa je na konc se par komadov od Boba Marleya zapel, medtem ko smo igral. Popoln vecer.

Aja.....moja cimra je ze prisla. Jupiiiiiiiii!!!!!! Paula je iz Brazilije. Ful fajna punca. V kaksnem izmed naslednjih blogov bom kej vec povedala o njej in poslala se kako slikco, ker jo morem prvo mal spoznat....ampak kar vem do zdej je super...mislim, da se boma mele prav fajn to leto...Kak se to hecn slisi...eno leto. Ampak mam obcutek, da mi bo cist prehitro minilo...


1 comment:

  1. ej Tjaši, tak dobr si vse opisala, da si z lahkoto predstavljam, da sm tam nekje zraven... na trenutke mi je ornk zal,da se sama nism podala na kako podobno dogodivščino. zdaj je pa itak prepozno, ker sem prikljenjena na salon in vse ostalo. res škoda:(
    aah no ja,

    ti pa le uzivaj in piši še naprej:)

    srečno stara

    ReplyDelete